PREDSTAVA JE PREJELA POSEBNO NAGRADO ŽIRIJE NA 58. BORŠTNIKOVEM SREČANJU V MARIBORU
Eno izmed najodmevnejših literarnih del 20. stoletja je novela Preobrazba Franza Kafke. Gre za pretresljivo zgodbo, ki še danes para živce raznim literarnim zgodovinarjem z vprašanji o metaforah, velikosti in podobi hrošča, razlogih za spremembe, odnosih v družini in nesprejemanju drugačnosti.
Franz Kafka (1883-1924), češki pisatelj judovskega rodu, sodi med ustvarjalce, ki so na gobec premetali sodobno literarno brbotanje. Kljub izrecni želji, da bi po smrti vsa njegova dela zažgali, se Max Brod, Kafkov najtesnejši prijatelj, obljube ni držal in je pisateljeve izmišljije, postopoma spravljal v naša miselna prekopicevanja, kjer je še dandanes naše možgane tako rekoč nemogoče pripraviti do tega, da bi uvideli, da je Kafka pravzaprav zabaven.
Kafkov humor ne vsebuje besednih iger, duhovitih opazk, jedkega zabavljanja okrog telesnih funkcij ali seksualnega namigovanja, nikakršnega pynchonovskega burkaštva bananinih olupkov ali požrešnih polipov, nikakršnega rothovskega satirstva ali barthovske metaparodike ali nabritega woodyallenovskega nergaštva. Tu ni nobenih »ta-dim, ta-dam« preobratov sodobnih situacijskih komedij niti kakršnihkoli »prepametnih« otrok ali profanih starih staršev ali benigno salonskih vstajniških hipsterjev. Kafkove osebe niso nikdar zgolj votli norčki, ki bi se jim rogali, temveč so tudi absurdni, strašljivi in žalostni.
Kafkov humor ne vsebuje besednih iger, duhovitih opazk, jedkega zabavljanja okrog telesnih funkcij ali seksualnega namigovanja, nikakršnega pynchonovskega burkaštva bananinih olupkov ali požrešnih polipov, nikakršnega rothovskega satirstva ali barthovske metaparodike ali nabritega woodyallenovskega nergaštva. Tu ni nobenih »ta-dim, ta-dam« preobratov sodobnih situacijskih komedij niti kakršnihkoli »prepametnih« otrok ali profanih starih staršev ali benigno salonskih vstajniških hipsterjev. Kafkove osebe niso nikdar zgolj votli norčki, ki bi se jim rogali, temveč so tudi absurdni, strašljivi in žalostni.
Kot je rekla Kafkina miš: »Oh, svet je z vsakim dnem ožji. Najprej je bil tako širok, da sem se bala, kar tekla sem in bila vesela, ko sem v daljavi končno na levi in na desni zagledala zidove, ampak ti dolgi zidovi tako hitro tečejo drug proti drugemu, da sem zdajle že v zadnji sobi in tamle v kotu je past, v katero bom stopila.«
»Samo smer gibanja moraš spremeniti,« je rekla mačka in jo požrla.
Ideja in izvedba: Inan Du Swami, Klara Kastelec Tadej Pišek, Mojca Špik
Gib: Branko Potočan
režija: Matjaž Pograjc
Gib: Branko Potočan
režija: Matjaž Pograjc
Glasba: Samuel Barber, Antonio Vivaldi, Georges Bizet, G.F.Handel, Jean-Philippe Rameau, Johann Sebastian Bach in Duo Silence
Fotografija: Drago Videmšek
Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič
Producent: Zavod Godot
Koproducent: Vitkar zavod
Koproducent: Vitkar zavod
S podporo: Ministrstvo za kulturo RS
Zahvale: Zavod Bunker in Slovensko mladinsko gledališče, Mateja Dermelj, Silvo Zupančič
Zahvale: Zavod Bunker in Slovensko mladinsko gledališče, Mateja Dermelj, Silvo Zupančič
Predstava traja 1 uro in je brez odmora.